Kompostnik je na eni strani posoda za zelene odpadke z vrta in doma, na drugi pa pravi proizvodni obrat dragocenega gnojila! Kje postaviti kompostnik? Kateri kompostnik bo najbolj primeren za vaš vrt? Ugotovite in naredite sami, sploh ni težko!
Se sprašujete, koliko stane ureditev vrta in okolice hiše? Oglejte si na našem posebnem kalkulatorju!
Kompostiranje odpadkov
Najbolje je, da kompostnik postavite jeseni. Potem imamo pri čiščenju veliko organskih ostankov, ki jih lahko še vedno uporabimo na vrtu. Kompostiranje bi moral obvladati vsak vrtnar. Zahvaljujoč temu bomo našim rastlinam zagotovili potrebna hranila in koristne mikroorganizme, izboljšali pa bomo tudi strukturo tal. Hkrati bomo očistili vrt in se na ekološki način znebili odpadkov tako iz hiše kot z vrta.
Za kompost so primerni suhi listi, ostanki sadja in zelenjave, posušeni večletni poganjki, ostanki enoletnic, ribniško blato, biorazgradljivi kuhinjski odpadki (npr. Jajčne lupine). Ko se vsi ti ostanki zberejo v kompostniku, po nekaj mesecih nastane kompost, to je organsko gnojilo. Nastane kot posledica delnega aerobnega razpada (t.i. razpada) mikroorganizmov s postopkom kompostiranja. Dober kompost po svoji strukturi in vonju spominja na rodovitna tla.
Kaj nam daje kompost? Obogati zemljo s humusom in poveča njeno kapaciteto vode in zraka. Zahvaljujoč njemu postane zemlja zračna in debela. In kar je najpomembneje: kompost nima škodljivih učinkov na rastline ali živali, ki živijo na vrtu, ne glede na porabljen odmerek!
Ko bomo polagali zaporedne plasti biorazgradljivih ostankov, je dobro, da jih potresemo z mleto kredo ali dolomitom in dušikovim gnojilom. Za pospešitev procesa razgradnje lahko dodamo kompostna cepiva, ki so mikroorganizmi, ki se naravno pojavljajo v tleh. Na vrtnarskem trgu je veliko novih izdelkov, na primer za kompostnik lahko kupimo žive deževnike ali pripravek, ki odpravlja neprijetne vonjave, ki se oddajajo med kompostiranjem.
Vrtno pohištvo - aktualne akcije
Kam postaviti kompostnik?
V idealnem primeru bi moralo biti kompostno mesto zaščiteno pred vetrom in soncem. Rastlinski ostanki, zbrani v njej, se ne smejo izsušiti, saj potem kompostiranje odpadkov ne bo uspešno in ne bo ustvarilo dragocenega gnojila. Zato je treba med dolgotrajno sušo notranjost kompostnika poškropiti z vodo. Kompostnik naj stoji neposredno na tleh, kar bo omogočilo dostop do njega deževnikom in drugim koristnim mikroorganizmom, ki živijo v tleh. Tako prepustna podlaga pod našim kupom bo zagotovila tudi prost odtok odvečne vode med močnim dežjem.
Kompostnika ne postavljajte v vdolbinah tal, kjer so tla mokra ali kjer je zemlja neprepustna. Ne smemo pozabiti, da tudi polna senca ni priporočljiva, ker lahko ovira pravilno segrevanje prizme.
Največje mere kompostnika so strogo določene, kar omogoča vstop zraka v notranjost. Te mere so široke 150 cm in visoke 120 cm. V takšnem kupu uspevajo mikroorganizmi in deževniki, zahvaljujoč jim ostanki ne gnijejo, ampak se spremenijo v humus.
Kakšno vrsto kompostnika izbrati?
Če imamo malo prostora, se splača vlagati v termo kompostnik. Takšen zabojnik ne zavzame veliko prostora in je precej estetski. Temperatura v termokompostniku je povišana, zaradi česar hitro poteka proces razgradnje in nenehno nastaja kompost. Po vrhu potresemo nove ostanke, od spodaj pa skozi posebno luknjo lahko pograbimo zrelo gnojilo.
Na velikem vrtu bo bolj uporaben klasičen kompostnik - lesena škatla ali omarica iz kovinske mreže. Dobro je postaviti dva kompostnika. Ko gnojilo dozori v enem, lahko na drugo še vedno potresemo sveže biorazgradljive ostanke.
Leseni ali mrežasti kompostnik lahko izdelamo sami. V vrtni trgovini lahko kupimo tudi že pripravljeno posodo - plastično ali leseno.
Kompostiramo lahko tudi v ohlapno položenem kupu. Ni pa estetsko prijeten in poleg tega manj udoben kot kompostiranje v posebni posodi. V kompostniku je celoten proces hitrejši. Posoda zagotavlja dovod zraka, hkrati pa ustrezno ščiti kompost pred neugodnimi vremenskimi razmerami in izolira pred izgubo vlage v kupu. Kompostnik omejuje tudi dostop živali - domačih in divjih. Ohlapna prizma pa izkrivlja vrt in zdi se, da ni popolnoma čist. Ko se odločamo za ohlapen kup, se moramo spomniti, da smo kompostni material prekrili s primerno folijo ali preprogo, in ko kup doseže ustrezno višino - ga je treba trajno prekriti s plastjo zemlje, slame, listov ali lubja. Ta zaščitna plast mora biti prepustna in hkrati dovolj debela, da vzdržuje ustrezno temperaturo v kupu.
Funkcionalno so najboljši zaprti kompostniki, ki se odpirajo od zgoraj in imajo hkrati zapiralne odprtine na straneh in na dnu (za izbiro končnega gnojila). Ta oblika ščiti kompost pred prekomerno vlago med padavinami in prekomernim izhlapevanjem v vročem vremenu. Omogoča tudi izbiro končnega gnojila od spodaj in dodajanje novih odpadkov od zgoraj.
Toplo in hladno kompostiranje
Izkušeni vrtnarji uporabljajo različne metode kompostiranja, ki so običajno kombinacija dveh osnovnih. Prva je pasivna, hladna metoda, pri kateri potek procesa ni nadzorovan ali kakor koli popravljen. Teče v tradicionalnih kompostnikih in v ohlapnih kupih. Za to metodo je značilno počasno razpadanje kompostnega materiala pri nizki temperaturi. Na žalost nosi tveganje gnitja anaerobnih procesov, ki sprožijo neprijetne vonjave. Ta metoda pusti tudi patogene mikroorganizme in semena.
Druga metoda je aktivna vroča metoda. V njem spremljamo celoten potek procesa in ga po potrebi popravimo. Pri tej metodi se kompost pri visoki temperaturi hitro razgradi, kar ubije škodljive patogene mikroorganizme in razgradi semena. Ta metoda ima majhno tveganje za anaerobno gnilobo.
Ne pozabite, da mora biti kompostni material ohlapno položen, tako da lahko zrak neovirano doseže vsako plast. Najnižja plast mora biti sestavljena iz debelega, ohlapnega materiala, kot so veje dreves ali grmovnic. Njegova naloga je zagotoviti ustrezen dovod svežega zraka in odtok odvečne vode. Naslednje plasti so šota ali zemlja za absorpcijo mineralov, nato pa kompostni material.
Kako narediti dober kompost?
Kompostni material lahko pustimo sami in preverimo, kako uspešno smo po nekaj mesecih do enega leta pridobili dragoceno gnojilo. Kompostniku lahko pomagamo tudi pri njegovem delu. Nato pospešimo celoten postopek in naredimo, da kompostni material ne gnije, ampak gnije. Postopek kompostiranja poteka zahvaljujoč mikroorganizmom, kot so bakterije, glive in majhne talne živali. Zato mora potekati ob sodelovanju kisika ter pri ustrezni temperaturi in vlažnosti. Šele ko v kupu kroži kisik, lahko delujejo aerobne bakterije, kar je pomembno, ker med svojim delom ne oddajajo neprijetnega vonja.
Brez kisika lahko naš kompostni material zgnije. Nato delo opravijo anaerobne bakterije, ki sproščajo spojine, kot so metan, amoniak, vodikov sulfid in maslena kislina. Kompostni material lahko prezračujemo z vilicami s širokimi zobmi. Prav tako je vredno poskrbeti za optimalno vlažnost kupa - 40-60 odstotkov. (lahko preverimo s higrometerjem). Če je nižja, zalijte kompostni material, po možnosti deževnico.
Dober kompost je tisti, ki je narejen iz čim bolj raznolikega materiala. To je temna snov z debelo, grudasto strukturo. V njem ne sme biti več nobenih rastlinskih drobcev. Tak kompost bo imel prijeten zemeljski vonj, podoben vonju gozdnega humusa. Če naš kompost tako diši, pomeni, da imamo zelo dobro in dragoceno gnojilo. Za njegovo izdelavo potrebujete dober kompostnik in nekaj dela, da ga vzdržujete v pravih pogojih. Zahvaljujoč njemu bodo naše rastline odlično rasle!
