Naloga vsake stanovanjske zadruge je izvajanje dejavnosti v skupno dobro njenih članov. Za pravilno delovanje zadruge je potrebno usklajeno delo vseh organov odločanja. Vredno je vedeti, da ima vsak član stanovanjske zadruge katalog pravic in obveznosti. Njihov obseg in pravne vire bomo opisali v spodnjem članku.
Iščete ekipo za prenovo? Izpolnite ta obrazec in prejemajte ponudbe preverjenih podjetij!
Viri pravic in obveznosti člana stanovanjske zadruge
Podlaga za pravice in obveznosti člana stanovanjske zadruge so določbe zakona z dne 15. decembra 2000 o stanovanjskih zadrugah. Pomemben pravni akt, ki nalaga katalog pravic in obveznosti, je tudi Zakon o zadrugah z dne 16. septembra 1982. Določbe teh aktov so podlaga za vzpostavitev statusa zadruge. Statut je dodatni pravni akt, ki ureja naloge, organizacijsko strukturo in posebnosti delovanja zadruge. Omeniti velja, da bi morale biti vse pravice in obveznosti člana zadruge določene v zakonskih določbah.
Kdo lahko postane član stanovanjske zadruge
Odgovor na to vprašanje vsebuje določba 3. člena zakona o stanovanjskih zadrugah. Fizična oseba je lahko član zadruge, tudi če nima poslovne sposobnosti ali pa bi bila ta dejavnost omejena. Pravne osebe so lahko tudi člani. Vendar pod pogojem, da nimajo zadružne, najemniške pravice do stanovanja.
Član stanovanjske zadruge je lahko vsaka oseba, ki:
- Ima zadrugo, lastninsko pravico do nepremičnine.
- Ima zadružno, najemniško pravico do nepremičnine.
Pravico do članstva v stanovanjski zadrugi ima tudi zakonec lastnika stanovanja.
Februarja 2015 je ustavno sodišče odločilo, da član stanovanjske zadruge ne more biti oseba, ki nima pravice do stanovanja.
Temeljne pravice člana stanovanjske zadruge
Vsi člani zadruge so upravičeni do pravic na podlagi enakosti. Spodaj navajamo najpomembnejše med njimi:
Sodelovanje na skupščini ali sestankih članov stanovanjske zadruge. Vsak član zadruge bi moral sodelovati osebno (razen če statut dovoljuje imenovanje pooblaščenca). Med glasovanjem ima vsak član en glas, ne glede na vrednost imetja zadružnih delnic. Član zadruge lahko vloži osnutke sklepov in spremembe obstoječih sklepov. Prav tako ima pravico voliti in biti izvoljen v organe upravljanja zadruge.
Vsak član zadruge ima tudi pravico sklicati skupščino, potrebna pa je odobritev najmanj 1/10 članov. Na skupščini lahko zahteva obravnavo vlog, ki se nanašajo na dejavnosti zadruge.
Pomemben privilegij je tudi možnost uporabe ugodnosti zadruge, ki so opisane v statutu. Vsak član ima tudi pravico do prenehanja članstva in dostopa do notranjih dokumentov zadruge (statuti, lustracijska poročila, računovodski izkazi, pogodbe, sklenjene s tretjimi osebami, sklepi, ki jih določi upravni odbor zadruge itd.).
Dolžnosti člana zadruge
Glavna dolžnost je spoštovanje pravic iz pravnih aktov in statuta zadruge. Vsak član bi moral skrbeti za dobro zadruge in ji omogočiti izvajanje zakonskih nalog. Plačilo kotizacije je neodtujljivo. Njen znesek je odvisen od zadruge. Zakon o stanovanjskih društvih pa določa, da najvišji znesek vstopnine ne sme presegati vrednosti najnižje plače, ki jo je razglasil minister za delo.
Oseba, ki zaprosi za zadružno pravico do stanovanja, mora prispevati stanovanjski prispevek. Njegov znesek je odvisen od evidenc stanja.
Druga obveznost se nanaša na pravočasno kritje stroškov, ki nastanejo zaradi:
- Delovanje prostorov (odvoz smeti, dostava komunalnih storitev).
- Delovanje skupnega dela nepremičnine (npr. Razsvetljava stopnišča)
- Delovanje nepremičnin v lasti zadruge (ti stroški vključujejo vzdrževanje trgov ali otroškega igrišča).
Takse je treba plačati pravočasno in veljati tudi za vse najemodajalce, ki niso člani stanovanjske zveze. Višina pristojbin je enaka za vse osebe, ki so upravičene do nepremičnine (ne glede na to, ali so članice zadruge ali ne).
Obveznost zagotovitve prostorov
Vsak član zadruge in lastnik prostorov sta dolžna dati na razpolago svoje premoženje v primerih iz 6. člena zakona o stanovanjskih zadrugah. Omenjene situacije vključujejo:
Razčlenitev povzroči škodo ali lahko povzroči škodo. V tem primeru je lastnik dolžan dati na razpolago prostore za odpravo škode (in samo za čas popravila).
Po predhodnem dogovoru o datumu oddaje prostorov v primeru:
- Redni pregledi tehničnega stanja prostorov.
- Določanje obsega del in njihove izvedbe.
- Opravite ad hoc tehnični pregled prostorov.
- Nadomestno opravljanje zadrug z delom lastnika prostorov (ne glede na to, ali je član zadruge ali ne).
Obveznost zagotavljanja prostorov vključuje tudi potrebno obnovo, rekonstrukcijo ali posodobitev stavbe s strani zadrug.
Obveznost zapustiti prostore
Po preteku zakonske pravice do stanovanja je rezident dolžan zapustiti stanovanje (ne glede na to, ali je bil član stanovanjske zadruge). Zakonski rok za zapustitev prostorov je treba določiti v statutu zadruge. Vendar v skladu s 7. členom Zakona o stanovanjskih društvih rok ne sme biti krajši od treh mesecev. Zadrugi ni treba organizirati nadomestnega stanovanja. Njena edina obveznost bo poravnava s članom zadruge, plačilo prijavnine, pa tudi plačilo vseh neporavnanih dolgov.
Kaj si še velja zapomniti?
Zgoraj navedene pravice in obveznosti člana stanovanjske zadruge niso popoln seznam. Nekateri privilegiji in obveznosti izhajajo neposredno iz statuta zadruge ali njenih notranjih sklepov. Zato se je vredno seznaniti z njihovimi zapisi. Ne smemo pozabiti tudi, da nekatere obveznosti (zlasti finančne) veljajo tudi za vse lastnike prostorov, ki niso člani zadruge. Neznanje obveznosti, ki jih nalagajo zadruge, jih ne opravičuje pri izpolnjevanju.
