Delovno pravo je ogromno znanja in veliko nasvetov, tako za zaposlene kot za delodajalce. Težko se je naučiti o vseh pravnih zapletenosti, čeprav je o nekaterih vrednih izvedeti več. Primer so pogoji odpovedi pogodbe za nedoločen čas. Kaj pravijo predpisi? Kakšna je dolžina odpovednega roka? Ali kolektivna pogodba o delu to ureja? O vsem tem v spodnjem članku.
Če načrtujete prenovo ali notranjo opremo, uporabite storitev Iskanje izvajalca, ki je na voljo na spletnem mestu Gradbeni kalkulatorji. Po izpolnitvi kratkega obrazca boste imeli dostop do najboljših ponudb.
Odpoved pogodbe za nedoločen čas - predpisi
Splošna pravila za odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas
Odločitev o prenehanju delovnega razmerja med delodajalcem in delavcem lahko prideta obe strani. Obstajajo odpovedni roki, ne glede na to, ali je podlaga za določen čas ali pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Na voljo so splošno sprejete oblike odpovedi pogodb o zaposlitvi, kar se pogosto srečuje s primeri najemnih ali prodajnih obrazcev. Določbe, ki temeljijo na delovnopravni zakonodaji, jasno opredeljujejo situacijo, ko se lahko pogodba odpove.
Odpoved pogodbe za nedoločen čas mora biti v pisni obliki, kot je na primer odpoved najema. Velja le ta vzorec obveščanja druge strani o vaših namenih. Datum vložitve vloge je pomemben za izračun, ko se odpovedni rok izteče. V skladu z veljavnimi predpisi lahko zaposleni odpoved odpove osebno ali jo pošlje s pismom s potrdilom o prejemu. Delodajalec pa lahko pismo preda tudi osebno ali prek pooblaščene osebe na delovnem mestu.
V večini primerov se pogodba o zaposlitvi odpove zaradi neodvisne odločitve zaposlenega ali delodajalca. Obstajajo tudi situacije, ko pride celo do sodnih sporov, če ga delodajalec odpove "brez razloga". O vseh nejasnostih bo v naslednjem poglavju. Vendar je treba spomniti, da kolektivna pogodba verjetno ne bo vplivala na odpovedne roke.
Razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi in delovno pravo
V nasprotju z videzom ni tako enostavno odpovedati pogodbe o zaposlitvi brez razloga. Čeprav lahko delavec odpove odpoved brez navedbe razloga, delodajalec ni tako enostaven. V tem primeru gre za razliko med zaposlitvijo za določen čas ali za nedoločen čas. Za odpuščanje zaposlenega morajo biti jasni in očitni razlogi. V skrajnih primerih, to je v primeru odpuščanja, odpovedni rok ne bo veljal.
Delodajalec lahko delavcu iz različnih razlogov izroči pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Eden od njih je lahko zloraba zaupanja s strani zaposlenega. Drug primer bo dolgotrajna odsotnost zaposlenega, kar moti organizacijo dela na delovnem mestu. Pogost razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi je konkurenčna dejavnost, ne glede na to, ali sta obe stranki podpisali konkurenčno klavzulo.
Razlogi za odpoved zaposlitve za nedoločen čas niso nujno krivi zaposleni. Primer je likvidacija delovnega mesta ali odpuščanje. Kljub temu je treba v izjavi jasno navesti vsak razlog, kot je prikazano v vzorčni formuli, ki je na voljo na internetu. Če iščete več nasvetov, si oglejte tudi tukaj zbrani članki o delovnem pravu.
Odpovedni roki v skladu z delovno zakonodajo
Odpovedni rok in delovna doba zaposlenega
Dolžina odpovednih rokov je vnaprej določena z delovno zakonodajo, za razliko od na primer najemne pogodbe. Vse je odvisno od trajanja zaposlitve zaposlenega v danem podjetju. Natančneje, gre za delovno dobo, šteto v mesecih ali letih.
Delovne izkušnje in dolžina odpovednega roka:
- Manj kot 6 mesecev zaposlitve - 2 tedna odpovednega roka
- Več kot 6 mesecev zaposlitve - 1 mesec odpovednega roka
- Več kot 3 leta zaposlitve - 3 mesece odpovednega roka
Dobro je vedeti zgornja odpovedna obdobja, da poznate svoje pravice. Temeljne določbe delovnopravne zakonodaje morajo biti znane vsakemu zaposlenemu, da lahko skrbi za svoje interese na delovnem mestu. Kolektivne pogodbe niso prisotne povsod.
Odpovedni rok za pogodbo o zaposlitvi - praktični nasveti
Obstajajo primeri, ko je mogoče zgornje ureditve spremeniti. Primer je likvidacija delovnega mesta ali njegov stečaj. V takem primeru se lahko odpovedni rok treh mesecev zakonito skrajša na en mesec. Vendar ima ta rešitev določene posledice. Delodajalec mora kljub skrajšanju plačati plačo za celotno odpovedno obdobje.
Delodajalec je dolžan tudi najpozneje zadnji dan odpovednega roka opraviti vse finančne formalnosti. To velja tudi za vse družbene in socialne zadeve ali celo za izdajo potrdila o zaposlitvi. Po preteku odpovednega roka se delovno razmerje dokončno odpove.
Če povzamemo, tako delavca kot delodajalca zavezujejo določbe delovnopravne zakonodaje in vnaprej določeni odpovedni roki za pogodbo o zaposlitvi. Morebitne nejasnosti in spore nato rešuje delovno sodišče. Kljub temu je vredno ne hoditi na sodišče in redno reševati kakršnih koli težav.
